Podjetniški inkubator ni zgolj stavba. Je podporno okolje, v katerem se razvijajo podjetniške ideje, pridobivajo nova znanja, vzpostavljajo poslovne povezave in ustvarjajo priložnosti za gospodarski razvoj. Prav to je poslanstvo Mrežnega podjetniškega inkubatorja Perspektiva (MPIP), ki s svojimi programi povezuje podjetnike, mlade, strokovnjake in druge deležnike lokalnega gospodarstva.
Podjetniška infrastruktura je osnova, vsebina pa je njena dodana vrednost.
Mrežni podjetniški inkubator Perspektiva deluje na območju več občin Primorsko-notranjske regije. Podjetniški inkubatorji so vzpostavljeni v Ilirski Bistrici, Pivki in Postojni, v Cerknici pa je podjetništvu namenjen prostor za sodelovalno delo oziroma coworking.
Podjetniška infrastruktura je v lasti posameznih občin, MPIP pa skrbi za izvajanje vsebinskih podpornih programov. Pri uporabi prostorov je pomembno razlikovati med podjetji v začetnih fazah razvoja, ki lahko ob izpolnjevanju pogojev koristijo subvencionirano uporabo prostorov v okviru pravil državnih pomoči de minimis, in drugimi uporabniki, ki plačujejo najemnino. Tržna najemnina velja tudi za podjetja po dopolnjenem četrtem letu delovanja, medtem ko uporabniki sodelovalnih delovnih prostorov plačujejo najem ne glede na starost podjetja.
Toda podjetniški inkubator ni namenjen samo podjetjem, ki uporabljajo njegove prostore. V programe MPIP se vključujejo tudi podjetniki, ki poslujejo drugje, posamezniki s podjetniškimi idejami, mladi in drugi, ki potrebujejo znanje, mentorstvo, povezave ali strokovno podporo.
Program Mrežnega podjetniškega inkubatorja Perspektiva temelji na celoviti in strokovno usmerjeni podpori podjetnikom v različnih fazah njihovega razvoja. Obsega pet ključnih področij:
Konkretni učinki delovanja v Ilirski Bistrici
MPIP je podporne podjetniške programe v Ilirski Bistrici začel postopno izvajati leta 2022. Aktivnosti so se nadaljevale v letu 2023, v letu 2024 pa tudi s programoma Biznis in PIP. V letu 2025 je MPIP na javnem razpisu Občine Ilirska Bistrica kot edini ponudnik oddal ponudbo za vsebinsko upravljanje podjetniškega inkubatorja.
Od odprtja podjetniškega inkubatorja do danes v njegovih prostorih deluje 10 podjetij oziroma samostojnih podjetnikov, ki skupaj predstavljajo 14 zaposlitev oziroma samozaposlitev v različnih oblikah delovnih razmerij. Podjetja delujejo na različnih področjih, vsem pa je skupno, da je za delo v podjetjih potrebna visoka strokovna usposobljenost. Med zaposlenimi in samozaposlenimi so trije mlajši od 29 let, 10 oseb je s terciarno, 4 pa s srednjo strokovno izobrazbo.
Pomemben učinek vzpostavitve podjetniške infrastrukture je tudi vračanje gospodarske dejavnosti v lokalno okolje. Tri podjetja oziroma podjetniki so svojo dejavnost iz sosednjih občin preselili nazaj v občino Ilirska Bistrica. Dve sta nadaljevali obstoječo dejavnost, eno podjetje pa je svojo dejavnost nadgradilo oziroma preoblikovalo in ustanovilo novo podjetje. Vsa inkubirana podjetja, so podjetja, ki izkazujejo določeno mero inovativnosti. Ta je v produktih, storitvah, procesih, tudi poslovnih modelih, odvisno od dejavnosti in podjetja.
Podjetniška mreža MPIP sega tudi zunaj prostorov inkubatorja. Med uporabniki podpornih programov so podjetja in posamezniki, ki se vključujejo v mentoriranja, strokovna izobraževanja in mreženjske dogodke, čeprav nimajo najetih prostorov. V tej skupini je evidentiranih še 6 podjetij oziroma samostojnih podjetnikov, ki skupaj ustvarjajo 16 delovnih mest, povezanih z njihovim delovanjem. Ti podatki kažejo širino podjetniške aktivnosti v okolju MPIP. Pri tem je pomembno razlikovati med zaposlitvami v podjetjih, ki sodelujejo z inkubatorjem, in zaposlitvami, katerih nastanek je mogoče neposredno pripisati posameznemu podpornemu programu.
Raznolikost podjetniškega okolja se odraža tudi v dejavnostih podjetij, ki uporabljajo prostore inkubatorja. Med njimi so podjetja s področij strokovnih storitev, zdravstva, logistike in drugih gospodarskih dejavnosti.
NOMLI, d. o. o.
Podjetje je v letu 2025 ustanovila Meta Renko, občanka občine Ilirska Bistrica in magistrica farmacije. Poslovati je začelo septembra 2025, v začetnem obdobju pa je imelo evidentirano zaposlitev v obsegu polovice polnega delovnega časa. Podjetje predstavlja primer podjetniške pobude, ki temelji na specializiranem strokovnem znanju in razvoju samostojne poslovne dejavnosti.
URSA SPEDITION, d. o. o.
Podjetje predstavlja primer mednarodne podjetniške investicije in povezovanja tujega kapitala z lokalnim gospodarskim okoljem. Podjetje je v stoodstotni lasti turškega podjetja, njegov direktor pa je Marko Novak, občan občine Ilirska Bistrica in diplomirani inženir tehnologije prometa, ki je v podjetju zaposlen že od njegove ustanovitve.
Prav njegova povezava z lokalnim okoljem je prispevala k usmeritvi investitorja v Ilirsko Bistrico, kjer ima podjetje svojo poslovno enoto in razvija dejavnost na slovenskem trgu. Sedež podjetja je v Ljubljani, poslovna enota pa v Ilirski Bistrici. Takšna organizacija poslovanja je povezana tudi z administrativnimi in registracijskimi postopki, značilnimi za investicije tujih lastnikov iz tretjih držav.
Maja Psič, s. p.
Maja Psič je občanka občine Ilirska Bistrica in diplomirana delovna terapevtka, ki je od začetka izvajanja svoje dejavnosti polno samozaposlena. Njena podjetniška pot predstavlja primer razvoja samostojne strokovne dejavnosti, ki temelji na pridobljenih kompetencah, osebni podjetniški pobudi in strokovnem delu.
Inovativnost ni omejena na tehnološka podjetja
Pri presoji podjetniškega potenciala je pomembno razumeti, da registrirana dejavnost po Standardni klasifikaciji dejavnosti (SKD) opredeljuje področje poslovanja, ne pa stopnje strokovnosti, zahtevnosti poslovnih procesov ali inovativnosti podjetja. Inovativnost se lahko izraža v razvoju produktov in storitev, uvajanju izboljšanih procesov, novih poslovnih modelih, organizacijskih pristopih ali načinih vstopanja na trg. Podporno podjetniško okolje mora zato prepoznavati različne oblike podjetniškega razvoja ter omogočati dostop do znanja, mentorstva in povezovanja podjetjem z različnimi dejavnostmi, poslovnimi modeli in razvojnimi potrebami.
Uspešnosti podjetniškega inkubatorja ni mogoče presojati zgolj po številu podjetij, ki uporabljajo poslovne prostore, ali po njihovi registrirani dejavnosti.
Pomembni so tudi učinki, ki jih podporno okolje ustvarja širše: razvoj podjetniških idej, pridobivanje znanja, strokovno mentoriranje, povezovanje podjetnikov, razvoj novih dejavnosti, krepitev podjetniških kompetenc mladih in ustvarjanje pogojev za zaposlovanje.
Naše poslanstvo ni zgolj zagotavljati prostor za poslovanje, temveč ustvarjati pogoje, v katerih lahko podjetniške ideje prerastejo v dejavnosti, znanje v konkretne rešitve, povezovanje pa v nove gospodarske priložnosti. To je širša vrednost podjetniškega inkubatorja – za podjetnike, lokalno skupnost in dolgoročni gospodarski razvoj regije.
